Prikrito delovno razmerje – visoke kazni

Prikrito delovno razmerje je eno izmed najpogostejših kršitev delovnopravne zakonodaje. Gre za izigravanje zakonodaje. Za takšno izigravanje pa so predpisane visoke kazni. Globa lahko znaša od 3.000,00 EUR, pa vse do 20.000,00 EUR.

 

Kdaj gre za prikrito delovno razmerje?

 

V praksi delodajalci za opravljanje dela z izvajalci sklepajo najrazličnejše civilnopravne pogodbe. To so na primer:
podjemne pogodbe, pogodbe o avtorskem delu, pogodbe o poslovnem sodelovanju, pogodbe sklenjene s študenti…

 

V kolikor je razmerje med pogodbenima strankama takšno, da vsebujejo vse elemente delovnega razmerja, potem se v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih šteje za delovno razmerje in se takšno delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava.

 

Kateri so elementi delovnega razmerja?

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. členu določa definicijo delovnega razmerja. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

 

Upoštevati je potrebno vseh 5 elementov delovnega razmerja (t.i. prikrito delovno razmerje):

 

prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca  (pomeni opravljanje dela v določenem rednem delovnem času);

za plačilo;

osebno  (pomeni je delavec sam in nihče drug v njegovem imenu se ni zavezal, da bo za delodajalca opravljal delo);

nepretrgano opravlja delo  (pomeni da delavec običajno delo opravlja vsak delovni dan, v rednem delovnem času, na določenem kraju opravljanja dela);

po navodilih in pod nadzorom delodajalca  (direktivna oblast delodajalca – to se kaže v osebni odvisnosti delavca do delodajalca, ki se nanaša na vsebino dela, kraj in čas opravljanja dela ter razpolaganje delavca z delovnim časom).

 

* * *

 

Zakonska prepoved

 

ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena pravi, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pri navedenem je torej bistveno ali so izpolnjeni elementi delovnega razmerja – če se delo opravlja na način, da so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, se mora delo opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

 

Delo v prikritem delovnem razmerju se največkrat opravlja, ko imajo posamezniki z delodajalcem sklenjeno podjemno ali avtorsko pogodbo, delajo kot s. p.-ji ali s študentsko napotnico … Delodajalec in posameznik, ki opravlja delo, ne moreta sama izbirati, na kakšni podlagi bo delavec opravljal delo – ali bo za to sklenil pogodbo o zaposlitvi ali bo npr. delal kot s. p., saj je zakon jasen – če so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Pri posamezniku, ki delo opravlja na podlagi civilnih pogodb, hkrati pa delo opravlja dlje časa in na primerljiv način kot pri delodajalcu redno zaposleni delavci (delo opravlja v prostorih delodajalca, zanj veljajo enaka pravila glede beleženja časa, odmorov ipd.), obstaja možnost, da delo opravlja v prikritem delovnem razmerju in je delodajalec zato z njim dolžan skleniti pogodbo o zaposlitvi.


 

Več prispevkov na našem blogu : https://www.saturn-racunovodstvo.si/blog/

 


Tematike:

delovno razmerje, delavec, samozaposleni, navidezno samozaposleni, prikrito delovno razmerje, ekonomsko odvisna oseba, Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji.

 

    Računovodstvo

    Davčno svetovanje

    Nakup d.o.o.

    Virtualna pisarna