V Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno razbremenjujeta regres za letni dopust, tako, da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (PP), kar pomeni preko 1700 EUR. Davčno ugodnejša obravnava regresa velja že za leto 2019.
Do 1729 Eur neobdavčeno
Po novem se izplačilo regresa za letni dopust neobdavčeno do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji (trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji 1.729,15 evrov) razbremeni dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Namreč, vlada RS je dne 25.4.2019 na izredni seji sprejela noveli zakonov o dohodnini ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki to sedaj določata.
Po starem je bil regres oproščen plačila prispevkov in dohodnine do višine regresa v bruto znesku 70 odstotkov povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Po novem je oprostitev do 100%.
Kakšno višino regresa bodo izplačali svojim zaposlenim delodajalci, je odločitev samih delodajalcev. Višje izplačilo regresa je lahko predpisano s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali internim aktom delodajalca. Pomembno je, da je regres izplačan najmanj v višini minimalne plače, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Minimalna plača trenutno znaša 886,63 eura.
Vračilo preveč plačanih prispevkov in akontacije dohodnine
Ugodnejša davčna obravnava regresa, ki ga morajo delodajalci vsako leto izplačati najpozneje do 1. julija, se bo uporabljala že za letos (2019). Kdor je letošnji regres že prejel oz. ga je prejel pred uveljavitvijo zakonskih sprememb, bo že plačane prispevke in akontacijo dohodnine prejel vrnjeno. Davčni organ bo to storil s posebno odločbo, ki jo bo izdal najkasneje do 30. junija.
Razbremenitev stroškov dela
Kot piše v obeh predlogih zakonov, vlada tako zasleduje cilj razbremenitve prejemkov iz delovnega razmerja ter povišanje razpoložljivega dohodka delavcev. S tem se po navedbah vlade zasleduje tudi cilj povečanja mednarodne konkurenčnosti Slovenije, večjo potrošnjo ter spodbuja izplačila višjih regresov za letni dopust tistih družbam, ki se za to same odločijo.
Izplačilo regresa mora biti do 1. julija tekočega leta
Regres za letni dopust mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V primeru nelikvidnosti delodajalca je lahko določen kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V kolikor regresa za tekoče leto še niste izplačali, morate to torej praviloma storiti najpozneje do 1.7., oziroma v izjemnih primerih do 1.11..
Pravica do regresa ostaja vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Pri tem je pomembno, da veste, da zaposleni pravico do izrabe letnega dopusta (in s tem do izplačila regresa) pridobi z dnem, ko se zaposli pri vas. Pripada pa mu sorazmerni del letnega dopusta in tudi sorazmerni del regresa, glede na število mesecev, ko je zaposlen pri vas v določenem koledarskem letu. Če na primer delavca zaposlite 1.6., mu pripada 7/12 regresa za to leto.
Vprašanje: Delodajalec nam ni izplačal regresa za letni dopust. Kaj lahko storim?
Odgovor: Najprej vam svetujemo, da pri delodajalcu preverite, zakaj do izplačila regresa ni prišlo in kdaj vam namerava regres za letni dopust izplačati. Če tudi po tem ne pride do izplačila regresa, vam svetujemo, da od delodajalca pisno zahtevate izplačilo regresa. Če tudi to ne bo pomagalo, vam preostane le še vložitev tožbe na delovno in socialno sodišče, delodajalca, ki krši vaše pravice iz naslova delovnega razmerja, pa lahko tudi prijavite Inšpektoratu RS za delo. Če vam je delodajalec izročil plačilno listo, na kateri je regres obračunan, le-ta pa vam ni bil izplačan, pa lahko vložite izvršbo na podlagi verodostojne listine in se tako izognete vložitvi tožbe.
Vprašanje: Kako je z izplačilom sorazmernega dela regresa delavcu, ki sklene delovno razmerje tekom koledarskega leta?
Delodajalec je delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v tekočem koledarskem letu in delavec v tem koledarskem letu ne bo pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, do 1. julija tekočega koledarskega leta dolžan izplačati tolikšen del regresa za letni dopust, kolikor znaša pridobljeni sorazmerni del do 1. julija. Preostali del (sorazmernega) regresa za letni dopust je delodajalec dolžan izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja.
Vprašanje: Kakšen zahtevek lahko uveljavlja delodajalec v primeru, ko je delavec izrabil celotni letni dopust za tekoče koledarsko in mu je delodajalec izplačal celotni regres za letni dopust, nato pa je delovno razmerje po volji delavca prenehalo?
V primeru, ko je delavec izrabil celotni letni dopust za tekoče koledarsko leto, in mu je delodajalec izplačal celotni regres za letni dopust, nato pa je delovno razmerje po volji delavca prenehalo pred koncem koledarskega leta, lahko delodajalec uveljavlja zahtevke po civilnem pravu. To je, s civilno tožbo.
Vprašanje : Kako je s pravico do letnega dopusta, kadar ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas? Kolikšen del regresa za letni dopust mu je dolžan izplačati delodajalec?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) daje pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Zahteva po enakem obravnavanju delavcev s krajšim delovnim časom glede pravice do letnega dopusta izhaja tudi iz Konvencije Mednarodne organizacije za delo (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu. Tako ima delavec, ki dela s krajšim delovnim časom, pravico do polnega in ne samo sorazmernega letnega dopusta.
V zvezi z nadomestilom plače v primeru odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta je treba upoštevati, da je delodajalec dolžan delavcu izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi izrabe letnega dopusta ne dela (deveti odstavek 137. člena ZDR-1).
V skladu s petim odstavkom 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delavec upravičen do izplačila regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1 (npr. skrajšani delovni čas zaradi starševstva).
Vprašanje: Denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust – ali je dopustno?
Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen (164. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)).
Odškodninska odgovornost delodajalca se v primeru, ko delavec letnega dopusta zaradi okoliščin na strani delodajalca ne more izrabiti, lahko uveljavlja po splošnih načelih civilnega prava.
Delodajalec je delavcu tudi odškodninsko odgovoren, za kršitve pravic iz delovnega razmerja (drugi odstavek 179. člena ZDR-1).
Vprašanje: Kako je s pravico do letnega dopusta, kadar ima delavec z več delodajalci sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas?
Ko ima delavec več zaposlitev za krajši delovni čas, mu delodajalci odmerijo letni dopust vsak po svojih merilih, pri vseh pa mora imeti na podlagi zakona najmanj minimalni letni dopust (četrti odstavek 65. člena Zakona od delovnih razmerjih (ZDR-1)). Delodajalci morajo delavcu v tem primeru zagotoviti tudi sočasno izrabo letnega dopusta (tretji odstavek 66. člena ZDR-1).