Ustanovitev društva
Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. V postopku ustanavljanja društva ustanovitelji najprej skličejo ustanovni zbor. Na njem sprejmejo sklep o ustanovitvi društva, temeljni akt (statut) društva ter izvolijo organe društva. O ustanovem zboru se napiše zapisnik.
Registracija društva
Za registracijo društev je pristojna Upravna enota, na območju katere je sedež društva. Zastopnik društva poda zahtevo za registracijo društva pri pristojni upravni enoti. Pristojni organ mora o zahtevi za registracijo društva odločiti v roku 30 dni od njenega prejema. Vkolikor oddana vloga ni popolna, ali je statut neustrezen, vas upravna enota pozove k dopolnitvi vloge oz. spremembi statuta.
Vlogi za ustanovitev oz. registracijo društva, ki jo oddate na pristojno upravno enoto, morate priložiti:
- zapisnik ustanovnega zbora, iz katerega so razvidni sklepi o ustanovitvi društva, sprejemu temeljnega akta (statuta) in izvolitvi zastopnika ter organov društva,
- en izvod temeljnega akta društva (statuta društva),
- seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča) in njihovimi lastnoročnimi podpisi, ter enake podatke za zastopnika društva (predsednika društva)
- naslov sedeža društva,
- izjavo lastnika objekta o dovolitvi poslovanja, v koliko vsaj eden od ustanoviteljev ni lastnik objekta, kjer bo imelo društvo poslovni naslov;
- podatke o šifrah nepridobitnih dejavnostih društva in predlog za glavno nepridobitno dejavnost (na podlagi SKD 2008 – standardna klasifikacija dejavnosti).
Po registraciji društva je potrebno izdelati žig, če se njegova uporaba določi v temeljnem aktu, in odpreti poslovni TRR pri banki.
Temeljni akt društva = statut društva
Temeljni akt društva mora določati:
- ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
- namen in cilje delovanja društva;
- dejavnost oziroma naloge društva, pri čemer je morebitne pridobitne dejavnosti potrebno navesti ločeno in v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti,;
- pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
- pravice in obveznosti članov;
- način upravljanja društva;
- zastopanje društva;
- financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
- način zagotavljanja javnosti dela društva;
- način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
- način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
Stroški postopkov v zvezi z društvom
Namen | Strošek |
Sprememba temeljnega akta društva oziroma zveze društev | 22,60 EUR |
Registracija društva oziroma zveze društev | 31,70 EUR |
Izbris društva oziroma zveze društev | 22,60 EUR |
Sprememba imena, sedeža ali zastopnika društva oziroma zveze društev | 9,00 EUR |
Vodenje poslovnih knjig za društva
Tudi društva morajo voditi poslovne knjige
Splošno pravilo, ki ga določa Zakon o društvih (ZDru-1), je, da morajo društva voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Za računodstvo v celoti poskrbimo v računovodskem podjetju SATURN RAČUNOVODSTVO. Kontaktirajte nas in oddajte povpraševanje.
Društvo je nepridobitna organizacija
Po Zakonu o društvih (ZDru-1) namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. V skladu z zakonom presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev. Pri tem velja, da društvo dobičkov ne deli med člane.
Kakšno je lahko ime društva
Ime društva mora biti v slovenščini, razlikovati pa se mora od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
Povezovanje društev
Z drugimi društvi in neprofitnimi organizacijami se lahko društvo poveže v že obstoječe zveze društev. Če pa društvo izpolnjujete pogoje, ki jih določata zakon in ministrstvo, pa lahko po dveh letih delovanja zaprosi za status društva v javnem interesu.
Najpogostejši primer zveze društev so Gasilske zveze, Zveze kulturnih društev, Zveze športnih društev.
Članstvo v društvu
Članstvo v društvu je prostovoljno, ni pa pravica in se ne deduje. Ni potrebno, da je v društvu kdo zaposlen, vendar lahko društvo tudi zaposluje, če se pojavi potreba. Poleg tega društvo za svoja dejanja odgovarja samo s svojim premoženjem, ne pa s premoženjem članov, na primer. Za poslovanje društva je odgovoren predsednik (zastopnik) društva.
Omejitve ustanovitve društva
Društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni, ni dovoljeno ustanoviti.
Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.
Zakon o društvih
Zakonsko podlago za delovanje društev določa Zakon o društvih >> http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4242
Tematike
Računovodstvo za društva | Vodenje poslovnih knjig za društva | Ustanovitev društva | Registracija društva | Izbris društva | Zveze društev |