Četrti protikorona paket (PKP4)

Četrti paket protikorona zakonodaje
Četrti paket protikorona zakonodaje (PKP4)

 

Državni zbor je na včerajšnji seji, 9. 7. 2020, potrdil nov, četrti interventni zakon, ki je namenjen ukrepom za pripravo na drugi val epidemije COVID-19 (PKP4).

Ta delodajalcem omogoča podaljšanje ukrepa povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo in zopet uvaja povračilo nadomestila plače za čas odrejene karantene. V primerjavi s predlogom PKP4, pa sprejeti zakon pri ukrepu nadomestila za čas odrejene karantene, prinaša določene novosti.

 

Čakanje na delo

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem za začasnem čakanju na delo, boste uveljavili še do konca tega meseca, to je do 31. julija 2020 oziroma do 30. septembra 2020, če bo Vlada sam ukrep podaljšala (podaljšanje je mogoče za dva posamezna meseca, šteta od 31. julija 2020 dalje).

Delodajalci boste upravičeni do povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače (bruto I), a ne več kot znaša najvišje nadomestilo za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto).

 

Odrejena karantena

Delodajalci boste zopet imeli možnost uveljaviti povračilo nadomestila plače za čas odrejene karantene, če delavcem ne boste mogli zagotavljati dela na domu, pri tem pa je višina nadomestila plače, ki jo boste morali povrniti delavcem, odvisna od razloga za odreditev karantene, in sicer:

  • odrejena karantena ob prehodu meje za države v zelem in rumenem seznamu: nadomestilo plače v višini kot je ta določena za primer nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi poslovnega razloga, to je 80 % nadomestila plače preteklih treh mesecev oziroma skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih;
  • odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo: nadomestilo plače v višini kot je ta določena za primer nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi poslovnega razloga, to je 80 % nadomestila plače preteklih treh mesecev oziroma skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih;
  • odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu: nadomestilo plače v višini 100 % povprečne plače delavca za polni delovni čas.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v določenih primerih, ko bo delavec upravičen do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te primeri so:

  • smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
  • smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,
  • rojstvo otroka.

Povračilo izplačanega nadomestila plače za čas odrejene karantene, bo delodajalcu s strani Zavoda, povrnjeno v celoti.

 

Za financiranje dodatnih kadrov 31 milijonov evrov

Z zakonom država zagotavlja tudi sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži ter Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer 31 milijonov evrov.

 

Turistični boni tudi v novih turističnih obratih

Koriščenje turističnih bonov, ki so se, kot je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj, izkazali za pravo uspešnico, bo po novem mogoče tudi v tistih nastanitvenih obratih, ki dejavnost opravljajo samo sezonsko, oz. v vseh nastanitvenih obratih in ne le pri tistih, ki so bili v register vpisani marca ob razglasitvi epidemije. Veljavnost študentskih bonov za prehrano bodo podaljšali v drugo polovico julija, s čimer naj bi pomagali gostinskim obratom.

 

Aplikacija, ki razburja (aplikacija za sledenje okuženim s covid-19 )

Zakon ureja tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja aplikacije za pametne telefone, katere namen je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne, zaradi česar so te določbe deležne kritik o neskladju z ustavo. Opozicija je poskušala na seji matičnega delovnega telesa celotno poglavje o aplikaciji iz zakonskega besedila črtati, a ji ni uspelo.

Poudarili so, da aplikaciji odločno nasprotujejo. »Tehnologija lahko pomaga, a vaša aplikacija za nadzor je sporna,« je dejal Brane Golubović (LMŠ). Prepričan je, da aplikacija ne bo imela učinka, saj da si jo večina ljudi, zaradi nezaupanja, ne bo naložila na svoje pametne telefone. Soniboj Knežak iz SD pa je dejal, da nimajo vsi mobilnega telefona. Spomnil je na svarilo informacijske pooblaščenke, ki meni, da lahko takšna aplikacija daje ljudem lažen občutek varnosti, zaradi česar naj ne bi več izvajali zaščitnih ukrepov. Nataša Sukič iz Levice je poudarila, da pomeni aplikacija grob poseg v ustavne pravice. Izpostavila je, da ne more nadomestiti testiranja, da ne zdravi ljudi in da ni rešitev za zdravstveno krizo. Prepričana je, da aplikacija zgolj krepi nadzorno funkcijo države. Opozicija je napovedala ustavno presojo sprejetega zakona.

 

Tematike:

Četrti protikorona paket | PKP4 | Četrti paket protikorona zakonodaje | aplikacije za sledenje okuženim s covid-19 | COVID-19 | Koronavirus | Turistični boni | Čakanje na delo | Karantena

Računovodstvo

Davčno svetovanje

Nakup d.o.o.

Virtualna pisarna