Do kdaj mora delodajalec izplačati REGRES?

Do kdaj mora biti regres izplačan?

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje 1. november tekočega koledarskega leta. Kasnejše izplačilo regresa je torej mogoče samo v primeru, da delodajalcu kasnejše izplačilo regresa omogoča kolektivna pogodba dejavnosti.

 

131. člen ZDR-1 določa v 3. odstavku:

S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

 

Delodajalci, ki jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba oz. delodajalci, katerih kolektivna pogodba ne omogoča kasnejšega izplačila regresa, ne morejo izplačati regres kasneje, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih, v nobenem primeru. Ne morejo se sklicevati na npr. slabšo finančno situacijo, plačilno nedisciplino, epidemijo COVID-19 ali navajati kakšne druge razloge, ki bi opravičevali kasnejše izplačilo regresa.

 

Kaj lahko stori delavec, če ne dobi izplačanega regresa?

 

V primeru, da izplačilo regresa zamuja, vam svetujemo, da se pogovorite z delodajalcem oz. od delodajalca zahtevate pisno pojasnilo o izplačilu regresa. Regres za letni dopust je pravica delavca. Izplačilo regresa je vezano na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo. Delavec je upravičen do izplačila regresa tudi v primeru, da letnega dopusta ni izkoristil.

 

Delavec se lahko v primeru kršitve zakona pri izplačilu regresa za letni dopust obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Za uveljavljanje svojih pravic mora sam vložiti tožbo zoper delodajalca.

 

S tožbo zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni treba posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa to priporočeno). Tožba se lahko namreč vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

 

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti pred iztekom roka.

 

Regres 2020 in letni dopust, če vam je odrejeno čakanje na delo

 

Regres za leto 2020 in letni dopust sta pravici delavcev. Pravica do dopusta je pravica delavca, ki jo pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Ker delavci na čakanju ostajajo v delovnem razmerju, njihova pravica do dopusta ostaja nespremenjena. Če bo torej delavec zaposlen celotno koledarsko leto, bo imel pravico do celotnega letnega dopusta. Dejstvo, da je bil delavec določen čas v letu napoten na čakanje na delo, na navedeno pravico torej NE vpliva.

 

Višina regresa ter neobdavčeni znesek regresa

 

Minimalni znesek regresa (po zakonu, ZDR-1, 131.člen) je enak znesku bruto minimalne plače, kar je za leto 2020 znesek 940,58 evrov bruto. Ker je regres v tej višini popolnoma neobdavčen, pomeni, da je tudi neto izplačilo enako 940,58 evrov. Minimalna višina regresa je določena z Minimalno plačo, ki velja na ravni države, kar pomeni, da je v skladu z zakonom o določitvi minimalne plače.

 

Izplačilo regresa za letni dopust je do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS  razbremenjena dohodnine in prispevkov za socialno varnost. To pomeni, da je do tega zneska regres popolnoma neobdavčen. Trenutno znaša povprečna mesečna bruto plača v Republiki Sloveniji okoli 1800 evrov.

 

Računovodstvo

Davčno svetovanje

Nakup d.o.o.

Virtualna pisarna